Nazaj

Na podlagi 33. člena Zakona o društvih (Uradni list RS št. 20/95) je Primorsko geodetsko društvo na občnem zboru dne 7.3.1997 sprejelo

P R A V I L A

PRIMORSKEGA GEODETSKEGA DRUŠTVA

  1. SPLOŠNE DOLOČBE
  2. člen

Primorsko geodetsko društvo (v nadaljevanju: društvo) je prostovoljno, ne pridobitno, strokovno združenje geodetskih in drugih strokovnjakov, ki delujejo na področju geodezije zaradi uresničevanja svojih posebnih interesov v geodetski stroki.

Društvo je bilo ustanovljeno z odločbo št. 024-RD-324/87-5ŠČ dne 06.10.1987 in registrirano na Sekretariatu za notranje zadeve Občine Nova Gorica.

  1. člen

Društvo združuje svoje člane zlasti z območja Območne geodetske uprave Koper z Izpostavami Ilirska Bistrica, Koper, Postojna, Sežana in Območne geodetske uprave Nova Gorica z Izpostavami Ajdovščina, Idrija, Tolmin in Nova Gorica.

  1. člen

Ime društva je “PRIMORSKO GEODETSKO DRUŠTVO”. Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Sedež društva je v Novi Gorici, Ulica E.Kardelja 1.

  1. člen

Društvo je član Zveze geodetov Slovenije (ZGS).

  1. člen

Društvo zastopa in ga predstavlja njegov predsednik, ki je hkrati predsednik izvršnega odbora, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik izvršnega odbora društva.

  1. člen

Društvo ima svoj žig, ki je okrogle oblike z vpisom “PRIMORSKO GEODETSKO DRUŠTVO”.

  1. NAMEN IN NALOGE
  2. člen

Osnovni namen društva je dvig strokovne ravni svojih članov, medsebojna izmenjava izkušenj, informiranje članov o pomembnih dosežkih v geodeziji, dajanje pobud za izdajo novih predpisov in sprejemanje stališč, mnenj in predlogov o vseh važnejših odprtih vprašanjih na geodetskem  področju.

  1. člen

Svoj namen uresničuje društvo z izvajanjem zlasti naslednjih nalog:

  • organizira strokovna predavanja in seminarje s področja delovanja društva,
  • pomaga geodetskim strokovnjakom pri delu, jih vzpodbuja k permanentnemu izobraževanju in sodeluje pri oblikovanju najbolj ustreznih načinov izobraževanja,
  • sodeluje pri pripravi predlogov za zakone, izvršilne predpise in druge normativne akte, s katerimi se ureja delovanje stroke, organizacija geodetske dejavnosti, načini in pogoji dela, sistemi nagrajevanja, šolanje kadrov ipd.
  • skrbi za informiranje svojih članov o novostih in dosežkih v stroki doma in v tujini, pri čemer zlasti skrbi za dvig strokovne ravni, strokovnih glasil in njihovo popularizacijo,
  • spremlja gmotno stanje in socialno strukturo učencev in študentov geodezije ter v tej problematiki sodeluje z izobraževalnimi institucijami,
  • pri reševanju važnejših vprašanj, predvsem tistih, ki zadevajo geodetsko službo in stroko, posreduje svoja mnenja, stališča in dognanja pristojnim organom.
  • vzpodbuja racionalizatorsko, izumiteljsko, inovatorsko in inventivno dejavnost ter skrbi za njihovo uvajanje v praksi,
  • skrbi za sodelovanje med geodetskimi strokovnjaki in strokovnjaki drugih strok v R Sloveniji in za sodelovanje z geodeti drugih držav,
  • skrbi za popularizacijo geodetske stroke.

Društvo lahko izvaja tudi pridobitno dejavnost, ki jo mora opravljati v obsegu potrebnem za doseganje v pravilih določenih ciljev in nalog, predvsem pod pogoji, ki jih za opravljanje take dejavnosti določajo zakoni in izvedbeni predpisi.

III. ČLANI DRUŠTVA – PRAVICE IN DOLŽNOSTI

  1. člen

Člani društva so redni. Društvo ima tudi častne člane in simpatizerje.

  1. člen

Redni član društva postane z vpisom vsak geodetski strokovnjak, slušatelj geodetske izobraževalne ustanove ali strokovnjak druge panoge, ki je povezana z geodetsko stroko, če pismeno izrazi željo in sprejme pravila društva.

Naziv častnega člana društva se lahko podeli osebi, ki je s svojim delom vidno pripomogla k razvoju geodetske stroke. Če ta ni član društva, nima pravice glasovanja.

Častne člane imenuje občni zbor na predlog izvršilnega odbora društva.

Simpatizer društva je lahko fizična ali pravna oseba, ki društvu materialno in moralno pomaga. Medsebojne pravice in obveznosti se urejajo v posebnem aktu, s tem pa fizične osebe nimajo pravice glasovanja.

  1. člen

Pravice rednih članov društva so:

  • da volijo in so voljeni v vse organe društva ,
  • da so seznanjeni s celotno dejavnostjo društva, izražajo svoja mnenja o delovanju društva,
  • predlagajo ukrepe za izboljšanje dela in imajo vpogled v finančno – materialno poslovanje društva,
  • da se poslužujejo vseh ugodnosti geodetskega društva in Zveze geodetov Slovenije,
  • da širijo in dopolnjujejo svojo strokovno usposobljenost z aktivno pomočjo društva in Zveze geodetov Slovenije,
  • da sodelujejo pri delu komisij, odborov, sekcij in drugih delovnih teles,
  • da sodelujejo pri vseh strokovnih in družbenih dejavnostih društva.
  1. člen

Dolžnosti rednih članov društva so:

  • da se udeležujejo občnih zborov društva,
  • da izvajajo pravila društva in izvršujejo sklepe organov društva,
  • da aktivno sodelujejo pri realizaciji nalog in delovnega programa društva,
  • da sodelujejo v akcijah društva,
  • da redno plačujejo članarino.
  1. člen

Članstvo rednih članov društva preneha:

  • na lastno željo po izstopu iz članstva,
  • s prenehanjem plačevanja članarine,
  • z dokončnim sklepom občnega zbora o izključitvi.

Svoj sklep o izstopu mora član društva sporočiti izvršnemu odboru, članske obveznosti pa prenehajo konec tekočega meseca.

Odklonitev plačila enoletne članarine se šteje kot izjava za izstop iz članstva.

Sklep o izključitvi je veljaven, če je zanj glasovala 2/3 prisotnih članov na občnem zboru.

  1. ORGANI DRUŠTVA
  2. člen

Organi društva so:

  • občni zbor
  • izvršni odbor
  • nadzorni odbor
  • častno razsodišče (disciplinska komisija)
  • komisije, ki jih imenuje občni zbor po potrebi.
  1. člen

V organe društva je lahko izvoljen vsak redni član društva.

Mandatna doba organov društva razen komisij traja tri (3) leta.

Občni zbor

  1. člen

Občni zbor je najvišji organ društva. Sestavljajo ga vsi redni člani društva.

Občni zbor voli vse druge organe društva.

Občnemu zboru lahko prisostvujejo tudi častni člani in simpatizerji društva ter druge osebe, ki so kakorkoli povezane z društvom.

  1. člen

Občni zbor je reden ali izreden. Sklicuje ga predsednik izvršnega odbora in ga vodi do izvolitve predsedstva občnega zbora.

Redni občni zbor se sklicuje praviloma enkrat letno, razpravlja in odloča o vseh vprašanjih iz delovnega področja društva, volitve pa so vsako tretje leto.

Izredni občni zbor se skliče po potrebi na podlagi sklepa izvršnega odbora, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo tretjine članov društva in sicer v roku 30 dni po sprejetem sklepu ali zahtevi. Izredni občni zbor razpravlja in odloča le o vprašanjih, zaradi katerih je bil sklican.

Občni zbor je sklepčen, če se ga udeleži nad tri desetine (3/10) članov, vendar ne manj kot 10 članov. Sklepi se sprejemajo z večino glasov navzočih članov.

Potek občnega zbora se opravi po splošnih pravilih vodenja sej. Zapisnik v poteku občnega zbora podpišejo poleg zapisnikarja še predsednik delovnega predsedstva in dva overovatelja.

  1. člen

Pristojnosti občnega zbora:

  • razpravlja o poročilih izvršnega in nadzornega odbora društva, o predlogih častnega razsodišča ter sklepa o razrešnici teh organov,
  • sprejema program dela društva, sprejema finančni načrt in potrjuje poročilo o finančnem poslovanju društva v preteklem obdobju,
  • rešuje pritožbe na sklepe častnega razsodišča,
  • sprejema in spreminja pravila in druge splošne akte društva,
  • voli predsednika, člane izvršnega in nadzornega odbora društva ter častnega razsodišča,
  • imenuje častne in zaslužne člane društva,
  • voli delegate za predsedstva in skupščine zvez, katerih član je društvo,
  • ustanavlja in ukinja komisije,
  • določa višino članarine,
  • odloča o prenehanju delovanja društva,
  • razpravlja in odloča o članstvu društva v zvezah društev na vseh ravneh,
  • razpravlja in odloča o vseh ostalih vprašanjih, pomembnih za delo društva.

Izvršni odbor

  1. člen

Izvršni odbor je izvršilni organ občnega zbora in najvišji organ društva med dvema občnima zboroma. Za svoje delo je odgovoren občnemu zboru.

  1. člen

Predsednika in 12 članov izvršnega odbora izvoli občni zbor za dobo treh let. Predsednik je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljen na to funkcijo. Ob vsakih volitvah se na občnem zboru izvoli najmanj eno tretjino novih članov izvršnega odbora. Na prvi seji izvoli izvršni odbor iz svojih vrst podpredsednika, tajnika in blagajnika.

  1. člen

Na predlog izvršnega odbora društva za zamenjavo člana izvršnega odbora lahko občni zbor na svoji prvi seji člana izvršnega odbora društva zamenja oz. nadomesti.

  1. člen

Izvršni odbor opravlja zlasti naslednje naloge:

  • izvršuje sklepe občnega zbora
  • sklicuje občne zbore
  • pripravlja predloge in poročila za občni zbor
  • sestavlja predloge predračuna prihodkov in izdatkov društva
  • skrbi za materialno in finančno poslovanje društva
  • organizira strokovna predavanja in posvete
  • sprejema nove člane v društvo
  • imenuje začasne komisije za izvršitev posebnih nalog
  • tolmači pravila društva in pripravlja predloge sprememb in dopolnitev pravil.
  1. člen

Izvršni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik po potrebi, najmanj pa vsakih šest mesecev. Za sklepčnost je potrebna udeležba več kot polovice članov izvršnega odbora. Sklepi se sprejemajo z večino glasov navzočih članov.

  1. člen

Tajnik opravlja vse administrativne in organizacijske naloge društva in pomaga predsedniku in drugim organom društva pri izvajanju njihovih nalog.

Blagajnik vodi evidenco prejemkov in izdatkov ter opravlja vse ostale predpisane blagajniške naloge za društvo. Blagajniške izdatke odobrava predsednik ali po njegovem pooblastilu član izvršnega odbora.

Nadzorni odbor

 

  1. člen

Nadzorni odbor ima predsednika, njegovega namestnika in člana, ki jih izvoli občni zbor za dobo treh let. Predsednik je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljen za to funkcijo.

  1. člen

Nadzorni odbor spremlja delo vseh organov društva in nadzira finančno poslovanje društva.

Nadzorni odbor je odgovoren občnemu zboru in mu mora pismeno poročati najmanj enkrat letno.

  1. člen

Nadzorni odbor sprejema sklepe, če so prisotni vsi trije člani in če zanje glasujeta vsaj dva člana.

Člani nadzornega odbora ne morejo hkrati biti člani izvršnega odbora, imajo pa pravico udeleževati se sej izvršnega odbora brez pravice odločanja.

Častno razsodišče

  1. člen

Častno razsodišče ima predsednika in dva člana, ki jih izvoli občni zbor za dobo treh let.

Častno razsodišče obravnava pritožbe članov društva ter izreka ukrepe ob prisotnosti vseh članov in z večino glasov.

  1. člen

Kršitve obveznosti članov društva so zlasti naslednje:

  • neizpolnjevanje ali nevestno opravljanje nalog, ki jih član prevzame v društvu,
  • zloraba položaja ali prekoračitev pooblastila,
  • nezakonito ali neupravičeno razpolaganje s sredstvi društva,
  • neupravičeno izostajanje od sestankov delovnih teles društva,
  • nedostojno obnašanje in povzročanje škandalov v svojem bivalnem ali delovnem okolju, ki lahko škodijo ugledu društva,
  • zlonamerno dajanje neresničnih informacij o društvu.
  1. člen

Ukrepi častnega razsodišča so:

  • opomin
  • izključitev

Zoper ukrep častnega razsodišča je dopustna pritožba na občni zbor, ki o ukrepu dokončno odloči.

Komisije

  1. člen

Za izvedbo določenih nalog lahko občni zbor ali izvršni odbor imenujeta začasne ali stalne komisije. S sklepom o imenovanju komisije se določijo sestav in naloge komisije.

  1. FINANCIRANJE IN MATERIALNO POSLOVANJE
  2. člen

Prihodki društva so:

  • članarina
  • dohodki od društvene dejavnosti (razstave, prireditve, seminarji …)
  • dotacije, darila, prostovoljni prispevki in podobno.
  1. člen

Višino letne članarine, ki jo plačujejo redni člani, določi občni zbor.

Študentje in upokojenci plačujejo članarino v višini 1/2 (ene polovice) članarine rednih članov.

  1. člen

Materialno in finančno poslovanje se mora voditi v skladu z veljavnimi predpisi in po pravilih računovodskih standardov za društva.

Finančno poslovanje društva se izvaja preko žiro računa pri finančni agenciji RS pristojni za plačilni promet.

Letni občni zbor sprejme z 2/3 večino prisotnih članov poročilo o poslovanju za preteklo leto in finančni načrt za prihodnje leto.

Odredbodajalec je predsednik izvršnega odbora ali po pooblastilu predsednika član izvršnega odbora društva.

Podpisnika finančnih listin sta predsednik izvršnega odbora in en član izvršnega odbora, ki ga določi izvršni odbor.

Blagajnik poroča o finančnem poslovanju izvršnemu odboru in občnemu zboru.

Delo blagajnika je javno. Vsak član društva lahko zahteva vpogled v finančno in materialno poslovanje in letno poročilo društva.

  1. KONČNE DOLOČBE
  2. člen

Delovanje društva je javno. Javnost dela je zagotovljena s tem, da so zapisniki sej vseh organov društva dostopni na vpogled članom društva, z obveščanjem o delu v strokovnem glasilu ZGS – Geodetskem vestniku, z obveščanjem preko sredstev javnega obveščanja ter z javnostjo sej vseh organov društva.

Informacije za javnost o delu društva dajeta predsednik in podpredsednik društva. Za javnost dela društva je odgovoren predsednik društva.

  1. člen

Društvo preneha:

  • po sklepu občnega zbora z dvotretjinsko večino vseh članov,
  • po sklepu občnega zbora o združitvi z drugim društvom z 2/3 večino vseh članov
  • po zakonu
  • če število članov pade pod 10.

V primeru prenehanja dela društva odloča o razdelitvi premičnega premoženja občni zbor društva.

V primeru, da preneha društvo po zakonu ali se občni zbor ne more sklicati, preide celotno premoženje društva v upravljanje Zveze geodetov Slovenije.

  1. člen

Spremembe in dopolnitve pravil se sprejemajo po enakem postopku kot ta pravila.

  1. člen

Pravila veljajo od dneva, ko jih je sprejel občni zbor društva in je društvo registrirano pri UE Nova Gorica, dosedanja pravila (z dne 06. 10.1987) društva pa prenehajo veljati.

Predsednik društva:

Ivan SELJAK

Nazaj